Gregor Čremošnik

Gregor Čremošnik (24. februar 1890, Polzela12. novembar 1958, Ljubljana), historičar. Pohađao je gimnaziju u Celju i Mariboru, a studij historije i slavistike u Gracu, gdje je doktorirao 1915. U periodu 1915-1917. Čremošnik je radio u Institutu za proučavanje Balkana u Sarajevu. Od 1917. do 1935. radio je u Zemaljskom muzeju Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Bio je član SANU od 1932. Period od 1935. do 1941. proveo je radeći kao profesor opće historije srednjeg vijeka i pomoćnih historijskih nauka na Filozofskom fakultetu u Skoplju. Od 1945. do smrti bio je profesor na Filozofskom fakultetu u Ljubljani.

Gregor Čremošnik

Gregor Čremošnik se bavio historijom jugoistočne Evrope u srednjem vijeku, naročito historijom Dubrovnika, Bosne i Srbije. Njegov naučni interes bio je raznovrstan, a ostvario je značajne rezultati iz arhivistike, egdotike, paleografije, diplomatike, numizmatike i sfragistike.

Za historiju srednjovjekovne Bosne značajno je njegovo bavljenje izvornom građom bosanske provenijencije. Kroz radove o bosanskim poveljama i pismima Čremošnik je sačinio prvu studiozniju analizu njenih vanjskih karakteristika. U posebnom radu Čremošnik je dokazao da je original povelje Kulina bana takozvani stariji prepis koji se nalazi u Dubrovačkom arhivu.

Literatura o Gregoru ČremošnikuUredi

  • Tihomir Glavaš, Čremošnik Gregor, AL BiH, Tom I, Sarajevo 1988, 67.
  • Bogo Grafenauer, Gregor Čremošnik, Zgodovinski časopis 12-13, Ljubljana 1958-1959, 313-325.
  • Igor Grdina, Gregor Čremošnik in cirilska paleografija, Zgodovinski časopis 44/2, Ljubljana 1990, 159-162.
  • Desanka Kovačević-Kojić, Čremošnik Gregor, “Enciklopedija srpske istoriografije (Priredili Sima Ćirković i Rade Mihaljčić)”, Knowledge, Beograd 1997, 713.
  • Anton Svetina, Beseda o sošolcu Čremošniku, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopis 34/3, Ljubljana 1980, 351-352.
  • Janez Šumrada, Potek slovesnosti, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopsi 34/3, Ljubljana 1980, 349.
  • Ignacij Voje, Profesor dr. Gregor Čremošnik - 65-letnik, Naši razgledi, Ljubljana 19.II 1955.
  • Ignacij Voje, Dr. Gregor Čremošnik, Slovenski poročevalec, Ljubljana 14.XI 1958.
  • Ignacij Voje, Prof. dr. Gregorju Čremošniku v spomin, Kronika, Ljubljana 1960, 130-132.
  • Ignacij Voje, Nagovor predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo, Odkritje spominske plošče prof. dr. Gregorju Čremošniku, Zgodovinski časopis 34/3, Ljubljana 1980, 349-351.
  • Ignacij Voje, Čremošnik Gregor, Enciklopedija Jugoslavije III, 2. izdanje, Zagreb 1984, 313.
  • Ignacij Voje, Delež Gregorja Čremošnika pri proučevanju ekonomske zgodovine srednjeveškega Dubrovnika in balkanskih držav, Zgodovinski časopis 44/2, Ljubljana 1990, 278-284.
  • Ignacij Voje, Povodom stogodišnjice rođenja dra G. Čremošnika, Dubrovački horizonti XXII/30, Dubrovnik 1990, 37-38.
  • Ignacij Voje, Fragmenti spominov dr. Gregorja Čremošnika na sarajevsko življensko obdobje, Celjski zbornik, Celje 1992, 209-216.

Izbor iz bibliografije Gregora ČremošnikaUredi

  1. Naše roblje u srednjem veku, Jugoslovenska njiva 6, 1922, 21-26.
  2. Naša trgovačka društva u srednjem veku, GZM 36, Sarajevo, 1924, 69-81.
  3. Dubrovačka kancelarija do god. 1300, GZM 39, Sarajevo, 1927, 231-253.
  4. Prilozi dubrovačkoj i srpskoj numizmatici, Slavia, Praha, 7, 1928/1929, 564-584.
  5. Prodaja Bosanskog Primorja Dubrovniku god. 1399. i kralj Ostoja, GZM 40, Sarajevo, 1928, 109-126.
  6. Vrednost dubrovačkog izvoza u Srbiju i Bosnu, GZM 41, Sarajevo, 1929, 57-62.
  7. Dodatak članku dubrovačka kancelarija, GZM 41, Sarajevo, 1929, 121-122.
  8. Kada je postao dubrovački arhiv, GZM 44, Sarajevo, 1932, 57-61.
  9. Istoriski spomenici dubrovačkog arhiva, Ser. III, sv. 1, Kancelariski i notarski spisi 1278-1301, Zbornik SKAN III, Beograd, 1932.
  10. Razvoj srpskog novčarstva do kralja Milutina, Posebna izdanja SKAN, knj. 101, Beograd, 1933.
  11. Vinogradarstvo i vino u Dalmaciji srednjeg veka, GZM 45, Sarajevo, 1933, 15-38.
  12. Rad Zemaljskog muzeja u Sarajevu na istoriskoj nauci posle oslobođenja, JIČ I, Beograd, 1935, 243-245.
  13. Oko bogumilstva u srednjevekovnoj Bosni, Prosveta, Sarajevo, XXI, 1937, 10-16.
  14. Originalni dokumenti južnoslovenskih vladara u mletačkom arhivu, Spomenik SKAN 93, Beograd, 1940, 121-132.
  15. Studije iz srpske paleografije i diplomatike srednjeg veka, Glasnik skopskog Naučnog društva 21, Skoplje, 1940, 1-19.
  16. Ugovor između kralja Tvrtka i Dubrovnika od 9. aprila 1387, GZM n.s. I, Sarajevo, 1946, 123-127.
  17. Pravni položaj našeg roblja u srednjem veku, GZM n.s. II, Sarajevo, 1947, 69-73.
  18. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka I, GZM n.s. III, Sarajevo, 1948, 103-143.
  19. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka II, GZM n.s. IV-V, Sarajevo, 1949-1950, 105-199.
  20. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka III, GZM n.s. VII, Sarajevo, 1952, 273-336.
  21. Postanak i razvoj srpske ili hrvatske kancelarije u Dubrovniku, Anali Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku I, Dubrovnik, 1952, 73-84.
  22. Bosanska kraljica Gruba, GID BiH 4, Sarajevo, 1952, 147-163.
  23. Bosanske i humske povelje srednjega vijeka. Dopuna, GZM n.s. X, Sarajevo, 1955, 137-146.
  24. Dubrovački pečati srednjeg vijeka, Anali Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku IV-V, Dubrovnik, 1956, 31-47.
  25. Original povelje Kulina bana, GZM n.s. XII, Sarajevo, 1957, 195-213.
  26. Doslej neznani južnoslovanski pečati, ZČ, XII-XIII, Ljubljana, 1958-59, 51-74.
  27. Studije za srednjovjekovnu diplomatiku i sigilografiju Južnih Slavena, ANU BiH, Građa 22, Odjeljenje društvenih nauka 18, Sarajevo, 1976.